Atopijski dermatitis je eno od najpogostejših kožnih obolenj pri dojenčkih in v otroštvu. Približno od 10 do 15 % vseh otrok ima zaradi tega večje ali manjše težave. Večina bolnikov ostane bolnih vse življenje. Le v zelo redkih primerih se atopijski dermatitis pojavi šele po puberteti. V preteklih letih je število obolelih po vsem svetu naraščalo. Domnevajo, da je razlog v okoljskih dejavnikih, pa tudi pretirana higiena. Najpomembnejši simptomi atopijskega dermatitisa so ekstremno suha koža, nadležno srbenje in ekcem, ki nastane zaradi praskanja. Naslednji znaki atopijskega dermatitisa so značilno izpadanje obrvi na zunanjem delu ter razpoke v ustnih kotičkih, ki se slabo celijo. Obolenje se v različnih življenjskih obdobjih izraža na različne načine. Zgodnja otroška faza se večinoma začne pri približno treh mesecih. Prizadeta so predvsem lica, lasišče ter zunanje strani rok in nog. Na lasišču se tvorijo kraste, ki po videzu spominjajo na prekipevajoče mleko. V zgodnji otroški fazi so roseče oblike obolenja pogostejše kot v kasnejših letih. V kasnejših fazah se pogosteje pojavljajo tako imenovane lihenificirane kožne spremembe. Pri odraslih so prizadeti predvsem veliki sklepi, vrat in obraz. Pri odraslih se včasih pojavijo tudi samo izolirani ekcemi na rokah. Glavni simptom v vsaki fazi ostaja srbenje. Zaradi praskanja se pojavljajo vnetja, pigmentne spremembe, občasno nastajajo celo brazgotine. Vnetno spremenjeno kožo lahko okužijo mikroorganizmi, pogosto Staphylococcus aureus, kar preprečuje ozdravitev in povzroča nadaljnja vnetja. Za obolenje je tudi značilno, da poteka v zagonih. Med akutnim zagonom koža še posebej srbi. Zaradi skoraj neizogibnega praskanja se vname, rosi in pogosto celo krvavi. V kronični fazi je koža ekstremno suha in nagnjena k lihenifikaciji. Atopijski dermatitis se večinoma poslabša pozimi, ko se zračna vlaga zniža. Pri bolniku ali v njegovi družini se pogosto pojavljajo druga atopijska obolenja, kot sta alergijska astma ali seneni nahod.

Prvi korak pri zdravjenju atopijskega dermatitisa mora biti vedno izločitev dejavnikov, ki ga sprožajo. Povzročitelji so individualno zelo različni, nekateri bolniki ne prenašajo mil ali sredstev za umivanje. V kolikšni meri igrajo vlogo živila, je še vedno sporno. Raziskave pri otrocih so pokazale, da lahko beljakovine iz mleka in jajc povzročijo atopijski dermatitis. Zato je priporočljivo, da vsaka mama, ki izhaja iz družine, kjer imajo bolnika atopika, čim dlje svojega otroka doji in da do konca drugega leta otrokovega življenja otroka hrani samo s hipoalergeno mlečno prehrano, ki ne vsebuje beljakovin kravjega mleka..

Osnovno zdravljenje: cilji osnovnega zdravljenja so ponovna vzpostavitev delovanja pregradne funkcije kože, lajšanje srbenja in podaljšanje obdobja brez simptomov. Osnovno zdravljenje je treba izvajati redno, najbolje dvakrat na dan, tudi v obdobjih brez ekcema. Predeli kože, ki niso oboleli, so prav tako bolezensko spremenjeni in jih je treba negovati na enak način. Osnovno zdravljenje atopijskega dermatitisa pomeni oskrba kože s snovmi, ki imajo veliko sposobnost vezave maščob in vlage. Čim bolj je koža suha in razpokana, bolj mora biti krema mastna. V akutnem stadiju so učinkovitejši vlažni pripravki. Srbenje lahko zmanjša tudi hlad, na primer v obliki hladne prhe.

Na moteno delovanje kožne pregrade in s tem na povečano transepidermalno izgubo vode je mogoče vsaj za kratek čas ugodno vplivati z lipidi. Za to so načeloma primerne lipofilne podlage, brezvodni pripravki so vsekakor zaradi okluzivnega efekta pogosto neprijetni. Kot primeren se je izkazal dodatek uree v koncentraciji od 3 do 10 %, kar vodi do hidratizacije rožene plasti. Učinek uree je največji, če je v emulziji voda/olje. Zlasti pri otrocih lahko urea povzroči kožne iritacije, zato dermatologi priporočajo preparate z ureo šele od otrokovega petega leta daje. Pogosto lahko neprenašanje zmanjšamo z izbiro ustreznega vehikla. Emulzije olje/voda kot podlaga koža večinoma bolje prenaša. Če je koncentracija uree pri otrocih dodatno omejena na 3 %, se draženje kože pojavi le v zelo redkih primerih. Če je koža odraslega v kronični fazi, lahko koncentracija uree znaša vse do 10 %. V akutnem zagonu kot tudi pri uporabi na obrazu je zgornja meja 5 %.

Dobri rezultati so doseženi tudi z linolensko kislino, ki jo vsebujeta svetlinovo in boragino olje. Pri številnih atopikih je dokazano pomanjkanje te esencialne maščobne kisline. Z dodatkom omega-6-olj, tudi s prehrano, se nenasičene maščobne kisline, ki se ne presnavljajo preko arahidonske kisline, vgrajujejo v celične mempbrane. Arahidonska kislina je predstopnja najpomembnejših vnetnih mediatorjev. Če gre za pomanjkanje linolenske kisline, se v ceramide, ki so gradniki lipidne pregrade, vgrajujejo druge maščobne kisline. Posledici sta pomanjkljivo delovanje in zmanjšana stabilnost kožne pregrade. Tako s topično kot tudi z oralno aplikacijo je mogoče to pomanjkanje odpraviti, zaradi česar se izboljša pregradna funkcija.

Idealno osnovno zdravljenje za bolnike z atopijskim dermatitisom mora kljub temu vsebovati visok delež nasičenih maščobnih kislin. Tudi lipidi rožene plasti so sestavljeni pretežno iz nasičenih lipidov. Posledica tega je, da so lipidne lamele rožene plasti pri sobni temperaturi v stanju neke vrste gela. Takrat je izmenjava snovi najnižja. Če se delež nenasičenih maščobnih kislin zaradi čezmernega vnosa od zunaj poveča, preidejo lipidi v stanje sola in prepustnost se poveča.

Za čiščenje kože niso primerna mila, temveč kisli ali nevtralni sindeti. Kot ugodne so se izkazale oljne kopeli kot dodatki kopelim, ki na površini vode za kopanje tvorijo oljni film, ki se nato prenese na kožo. Bolniki z atopijskim dermatitisom se ne smejo prepogosto kopati ali prhati, kajti kljub blagim sindetom in oljnim kopelim se s tem izplavljajo vlažilni faktorji, kar obremenjuje kožo.

Idealna negovalna krema za nego ekstremno suhih predelov na koži: REMEDERM SILVER KREMA Louis Widmer - kožo pomirja, deluje antispetično (0,1 % mikroniziranega srebra), ponovno vzpostavlja delovanje kože pregrade, kožo optimalno neguje.