Kaj morate vedeti o pršicah?

Pršice so drobceni pajkovci (veliki od 0,1 do 0,5 mm), ki s prostim očesom niso vidni. So naravni element ekosistema v skoraj vsakem gospodinjstvu, torej niso znak pomanjkljive higiene ali čistoče.

Pršice ne prenašajo bolezni, izogibajo se stiku z ljudmi, njihovo prisotnost pa običajno opazimo šele, ko se kdo od družinskih članov z alergijo odzove na te drobne sostanovalce.

Pršice bežijo pred svetlobo in se razvijajo v prostorih z dokaj visoko zračno vlago (od 65 do 80 %) ter pri temperaturi med 20 in 30 °C. Levji delež njihove hrane prispevamo ljudje sami, s svojimi odmrlimi kožnimi celicami. Odrasel človek jih vsak dan odda približno 1 gram, kar je dovolj za 100 000 pršic.

Spomladi, ko se začne toplo in vlažno vreme, se začnejo pršice razmnoževati. Največ jih je sredi poletja in v zgodnjih jesenskih mesecih. Vzporedno se krepijo tudi alergijske težave bolnikov. Razlog za dovzetnost za alergije določenih ljudi še ni znan. Vemo pa, da se imunski sistem alergičnih na pršice čezmerno odziva na določene proteine (beljakovine).

Čeprav večina pršic na začetku kurilne sezone zaradi nizke zračne vlage odmre, dosežejo alergijske težave prav takrat vrhunec, saj se je sedaj nakopičila največja količina njihovih ekskrementov (iztrebkov). Kroglice iztrebkov se izsušijo, razpadejo, kot fin prah se dvigujejo in z vdihanim zrakom jih inhaliramo. Bolniku se solzijo oči, teče mu iz nosu, ima napade kihanja in kašljanja, v najtežjih primerih se pojavi astma, pogojena s pršicami.

Kje se pršice zadržujejo? 

Pršice živijo povsod, kjer najdejo ugodne življenjske razmere in kjer so preskrbljene s hrano, torej s kožnimi celicami, zlasti pa v tkaninah, kot so preproge, preprogaste talne obloge, blazine, vzmetnice, vzglavniki, odeje, celo v oblačilih in plišastih igračah. Ker pršice bežijo pred svetlobo, jih redko srečamo na tekstilnih vlaknih, temveč so med njimi.

Število pršic je v posameznih gospodinjstvih različno, najbolj je odvisno od posebnih klimatskih razmer, zlasti pa od življenjskih navad stanovalcev.

Posebej veliko pršic je praviloma tam, kjer ljudje pogosto ležijo in sedijo, kjer se preoblačijo ali češejo, kajti tam je največ odmrlih kožnih celic. Geografsko gledano so prizadeta zlasti vlažna in topla območja, medtem ko v visokih hribovskih ali suhih puščavskih območjih pršic zaradi nizke zračne vlage praviloma ni.

Kaj lahko storite pri alergiji na pršice? 

Po postavljeni diagnozi alergijskega obolenja je najpomembnejši cilj odpraviti vzrok alergije, kar pomeni, da je treba (kolikor je le mogoče) odstraniti pršice in njihove alergene iztrebke.

Postelje preoblecite z                             Odpovejte se oblazinjenemu              Odpovejte se sobnim rastlinam.

vmesnimi ovoji ALLERGOCOVER.       pohištvu in preprogam.

Zračite!                                                       Sesajte pogosto in temeljito.                      Spalnica naj bo hladna, temperatura

                                                                                                                                      naj bo med 18 in 20 stopinjami.